…

…

DIŠEČE SKRIVNOSTI

Sprehod skozi zgodovino vonjav

Kakšen vpliv ima vonj na naše vsakdanje življenje? Kaj je parfum in kakšna je njegova zgodovinska pot do danes?

Vonjave in parfumi segajo v čas Mezopotamije in Egipta, to je več kot 5000 let nazaj, nato so se razširile tudi v Azijo, v staro Grčijo in Rim in se razmahnile v 20. stoletju. Vonj ima različne vloge: je nevidna sila religioznih in duhovnih obredov, nevidni prijatelj, odpiralec čustev, spomina, ustvarjalec atmosfer.  Scenarij je nastal na podlagi raziskavanja o zgodovini parfumov in vonjav v vsakdanjem življenju, od antike do 21. stoletja. Čeprav je olfaktorna percepcija še najmanj raziskana od vseh čutnih modalnosti, je v svetovnem merilu izdanih veliko knjig in strokovnih člankov, kar je omogočilo avtorici Barbari Pii Jenič, da je kreirala zgodbo z dokumentarno vrednostjo.

Glavni junak Tom išče tisti pravi vonj, ki bi raznežil dušo in pridobil naklonjenost njegove izbranke Violete. Da bi uresničil svoj cilj, kuka tudi v zgodovino s pomočjo umetne inteligence in interneta. Seznanimo se z uporabo vonjev v času od Egipta, Mezopotamije in antične Grčije do Rima. Vonjavam sledimo tudi v mračni srednji vek in tudi na dvor kraljev Ludvika XIV, XV in XVI. Sledi jim Napoleon Bonaparte, za katerega se govori, da je porabil tudi po 60 stekleničk kolonjske mesečno.

Igralci: Nebojša Rako, Tina Gunzek, Maja Blagovič, Nikla Petruška Panizon, Franko Korošec

Scenarij, režija, scenografija, oblikovanje luči, videa in vonjav Barbara Pia Jenič

Dramaturška svetovalka Ana Obreza

Kostumi Alan Hranitelj

Zvok in glasba Peter Penko

Koreografija Branko Potočan

Lektorstvo Lara Jerkovič AGRFT

Vokal Zala Hodnik

Čembalo Drejc Pogačnik

Asistentka kostumografa Ana Janc

Sooblikovanje videa Diego Sedmak

Tomaž Toporišič:  Po sledeh vonja, ki skozi posebno čutno izkušnjo razkriva dišeče skrivnosti 

Senzorične oblike gledališča odpirajo gledalcu mejna področja zaznavanja, ki so neznana, a hkrati privlačna in izjemno inspirativna. Če teoretičarka sodobnega gledališča Susan Broadhurst ta tip umetnosti označi kot ploden kaos in rodoviten nič, skladišče možnosti, to sami razumemo kot gledališko izkušnjo, ki tokrat skozi fenomen čuta vonja proizvede  nove, mejne entitete, ki niso ne tu ne tam, so ujete med položaji, poudarjajo telesno in htonično, eksperimentiranje. Če te značilnosti predstav nanesemo na telo senzorialnega gledališča, lahko ugotovimo, da  predstava, ki jo boste ali ste si jo ogledali in jo ovohavali, predstavlja tip gledališkega zapeljevanja, ki je v zadnjih desetletjih z Enriquejem Vargasom, kasneje pa predvsem Barbaro Pio Jenič tudi v slovenskem prostoru postalo nekaj, kar lahko definiramo, kot gledalci pa z različnimi čuti tudi začutimo kot živo umetnost, ki se  razlikuje od klasičnega gledališča ter, kot ugotavlja Barbara, kot »senzorialni jezik teži k temu, da poleg vida (če je že prisoten) vključi tudi komunikacijo z obiskovalcem na drugih čutnih ravneh. Vidno sporočanje s pomočjo podob (simbolov, arhetipskih podob) ima v Senzoriumu podobno vlogo kot avdio sporočanje z besedo.«

Če je senzorialno gledališče Barbare Pie Jenič nastalo kot nadaljevanje metode maga tega gledališča, kolumbijskega režiserja Enriqueja Vargasa in njegove skupne Teatro de los Sentidos, delujoče v Barceloni, se je v zadnjih dveh desetletjih razvilo v gledališče, ki občinstvu ponuja neverjetno, neuokvirjeno, avtentično zaznavo in užitke, gledališče, ki v posebni, neponovljivi izkušnji tako za gledalce kot izvajalce, povzroči spremembo njihovega zaznavanja in dojemanja resničnosti, samih sebe in drugih. Računa na sprožitev spremembe gledalčevega dojemanja resničnosti, ki se dogaja skozi estetiko čutov. Toda ta estetizirana govorica spregovarja tudi o tukaj in zdaj, naši sedanjosti, ki se ogleduje v preteklosti. Tako lahko dišeči vrtovi tržaške predstave Barbare Pie Jenič, igralk in igralcev ter drugih ustvarjalcev, povzročijo male čudeže, s pomočjo katerih veliki oder gledališča zaznavamo drugače kot običajno. S širšo paleto čutov, ki v nas prebuja posebne emocionalne in senzorialne spomine in občutja.

Ana Obreza: O predstavi DIŠEČE SKRIVNOSTI

Vsak čas ima svoj vonj, svoj duh; pa tudi svojega duha. V predstavi Dišeče skrivnosti je utelešen v Viki, vedno navzoči spremljevalki poteka zgodovine in neprizanesljivi zbiralki zgodb. Prisotna je venomer in povsod, v vsakršnih okoliščinah. Enako domača je tako na parfumiranem dvoru Ludvika XIV. kot v zanikrni kužni luknji, kjer kosi kuga; bojišča napoleonskih vojn so ji znana enako dobro kot rimska atletska igrišča. Bila je tiha priča ljubimcev mitoloških razsežnosti, Marka Antonija in Kleopatre – in je priča Tomu in Violeti, prav tu in prav zdaj.

Tom in Violeta sta otroka svojega časa, sodobnosti, napolnjene s tehnološkimi pripomočki, ki omogočajo hitro, hipno komunikacijo in dostop do malodane neizčrpne zaloge podatkov in informacij. Z brskanjem po prosto dostopni spletni enciklopediji Wikipediji se seznanjata s številnimi zanimivostmi, povezanimi z zgodovinskim pomenom dišav in razvojem izdelave parfumov. Skrivnostni mik minulega in njuna razigrana domišljija jima na široko odpreta vrata, da vstopita v samo srce iz preteklosti priklicane slike ter na lastni koži – in z lastnima nosovoma – izkusita duhove daljnih dni.

Predstava Dišeče skrivnosti je montaža dokumentarističnih ilustracij, ki jih v celoto povezujejo utrinki vpogledov v zbliževanje dveh mladih, ki se šele »tipata« in »ovohavata«, da bi se zares spoznala. Predstava odrsko oživlja splošno znana zgodovinska dejstva, ki pa so neizbežno prikazana tako, kot si jih predstavljamo s perspektive sedanjosti. Neposredna uporaba za vsako obdobje značilnih vonjav briše ločnico med odrom in avditorijem – igralci in gledalci dihajo isti vonjavi zrak, uživajo isti duh, se potapljajo v isti dišavni bazen.

Če bi bile Dišeče skrivnosti parfum, bi bile njene sestavine: zgodovinskost, romantičnost, senzoričnost, dokumentarnost, izobraževalnost … ostale sestavine pa ostajajo neubesedljiva skrivnost vonja, ki naj ga vsak gledalec predstave izkusi sam.

Tehnična ekipa

Vodja predstave in rekviziter Sonja Kerstein

Tehnični vodja Peter Furlan

Tonski in video mojster Diego Sedmak

Osvetljevalec Peter Korošic

Odrski mojster Giorgio Zahar

Odrska delavca Dejan Mahne, Škabar Marko

Garderoberka Silva Gregorčič

Prevajalka in prirejevalka nadnapisov Tanja Sternad

Šepetalka Barbara Gropajc

Koprodukcija: SSG Trst, Senzorium Zavod, UL AGRFT

Video material: Shutterstock, Fotocommunity.de (spacecowboy74), B.P.Jenič in Diego Sedmak

MEDIJSKI ODZIVI

2021 Potovanje skozi zgodovino vonjav, Erika Labiani, Sigledal kritika 13. december

2021 Neubesedljiva skrivnost vonja, Tanisa Pipan, Sigledal kritika 13. december

2021 (Ne)dišeče doživetje, Helena Štoka, Sigledal kritika 13. december

2021  »Z dišavo poveš, kdo si«: Oder Slovenskega stalnega gledališča Trst preplavile Dišeče skrivnosti, Ivana Zajc, kritika 12. november

2021 Dokumentaristične Dišeče skrivnosti, Primorski dnevnik, 25. oktober

2021 V SSG Trst premiera senzorialne predstave Dišeče skrivnosti, Sigledal, 24. oktober

2021 Zgodovina vonjav na gledališkem odru, RAI Tv, Tdd, Umetnost in kultura, 23. oktober

2021 V Slovenskem stalnem gledališču Trst premiera senzorialne predstave Dišeče skrivnosti, STA, 22. oktober

2021 Dišeče skrivnosti, posebno doživetje, Primorski dnevnik, 22. oktober

2021 Aplavz za Dišeče skrivnosti,FB SSG Trst, 22.oktober

2021 Gledalci bodo zares zadihali skupaj z igralci in uživali dišeče skrivnosti, Primorske novice Kultura, 22. oktober

2021 Dišeče skrivnosti, TV Koper Capodistria FB, 22. oktober

2021 Senzorialna predstava, ki vodi po zgodovini vonjav, MMC RTV SLO, 22. oktober

2021 Od Nerona do Napoleona, z vsemi čuti, Primorske novice, 20. oktober

2021 Sprehod po zgodovini vonjav, Primorske novice, 20. oktober

2021 Gledališče preko vonjav, RAI, TDD Furlanija Julijska krajina, 19. oktober

2021 La storia sensoriale dei profumi,Televisione Telequattro Italia, 19. oktober