Čas epidemije in vojnih razmer v svetu je potegnil na dan mnoge stiske. Kamorkoli se obrnemo so ljudje izčrpani, utrujeni, ne zmorejo več tega tempa, mnogi izgoreli nimajo niti trenutka zase. Krize so v poslovnih in zasebnih sferah. Vendar so se taka krizna obdobja v zgodovini že pojavljala.  Po vzoru Viktorja Frankla in njegovih del Volja do smisla in drugih, smo kreirali dogodek, ki omogoča obiskovalcem soočanje z  vprašanji smisla v okviru različnih režimov in/ali situacij zadnjega stoletja. Dogodek postavlja gledalca v vlogo iskalca in preizkuševalca   izbranih pristopov osmišljanja nesmislov. Dogodek je immerzivna, več čutna pripoved, sestavljena iz fragmentov dokumentarnih uvidov o možnih smislih bivanja.

Četudi je mladost norost, ali je zmožna tudi modrosti? Ali je jabolko spoznanja dobrega in zla res tisti greh, ki temni nebo osivelih jezdecev življenja?

Vsi stojimo v blatu pravi Oscar Wild, le da nekateri gledamo v zvezde. Tudi Viktor Frankl je gledal daleč in globoko v neskončnost lepot duha, ki napajajo naše vodnjake s spomini, upi, vizijami, lepoto in umetnostjo.

Dogodek zrcali iskanje, preizpraševanje in razmislek na gladini čutnega, pri čemer se zgodba nenehno presnavlja v več čutno izkušnjo, ki naslavlja in se dotika tanke meje med duhovnim, sanjskim, domišljijskim in dokumentarnim, začinjeno s spoznanji o smislu. Slednjega iščemo vse življenje v ponavljajočih se ciklih, vedno znova jih odstiramo iz večplastne temne materije usedlin preteklosti. Smer podajanja izkušnje ni enoznačna, je skupna zavest, ki sproža čutne zaznave in miselne uvide v različnih fizičnih kontekstih.

To ni dogodek, ki bi obiskovalca postavljal pred razne izzive in dvigoval njegov nivo adrenalina, ni dogodek, ki bi želel šokirati in kričati. To je dogodek, ki je ustvarjen po meri človeka in za človeka. Tako na čutni, kot na pripovedni ravni nudi trenutke biti, lahko zaslišimo svoj odzven na dogajanje. Umetnost je lahko tudi zdravilo za ranjenost duše, zatočišče, ovito v tančice mistike, lepote, celo transcendence.

Iskalci smisla: Jurij Dovič, Amika Zoja Jelič, Mija Kramar, Lovro Mirtič, Lana Traven

Prizori so nastali na podlagi razmišljanja in uvidov mladostnikov do izhodiščnih vsebin

Koncept/režija/več čutna okolja: Barbara Pia Jenič

Zvočni učinki: Peter Penko

Svetovalka za kostume: Tina Kolenik

Svetovalka za pripoved: Ana Duša

avtorica naslovne fotografije: Anastasiya Lobanovskaya

Varovanje in tehnična izvedba: Bat*man

Izhodišča:

• Viktor Frankl: Kljub vsemu reči življenju da, Volja do smisla in druge
• Naomi Klein: Doktrina šoka (knjiga in film)
• Margarethe von Trotta: Hannah Arendt (film)
• Hannah Arendt: Izvori totalitarizma

MEDIJSKE OBJAVE IN KRITIKE

»Iskalci smisla« nas nehote opomnijo na občutek navidezne izbire, ki jo imamo v današnji družbi – po eni strani nam prav politični sistem demokracije in občutek brezmejnosti interneta dajeta vedeti, da imamo iz dneva v dan na voljo številne možnosti in izbire ter da je od nas samih odvisno, na katero stran bomo nagnili tehtnico življenjskih odločitev. Pa je v resnici tako? “Mar ne podcenjujemo na eni strani moči družbenega (geopolitičnega) vpliva, na drugi pa kompleksne prepletenosti genetskih in okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vsakdanje življenje posameznika? Ob zgodbah, ki nam jih s pretanjeno subtilnostjo predajajo v naročje, se lahko vprašamo tudi: Ali res lahko komu dejansko pomagam, ko je v težavah? Ali lahko nekoga povrnem v življenje že zgolj z obujanjem spominov? Kako ponovno obuditi katarzično moč skupnosti? Kako se s konkretnimi primeri iz dneva v dan boriti proti banalnosti zla? Kako povrniti smisel skozi terapevtsko moč umetnosti?” /…/ Vonji delujejo kot spremni tekst z označevalci, ki ustrezno podčrtujejo videno in slišano ter obenem nadgrajujejo obstoječi material z novimi sugestijami in pomeni.” Osmišljanje nesmisla ali kako na inovativen način poiskati izhod iz labirinta Miša Gams, NEODVISNI teritorij sodobnih scenskih umetnosti, 23. decembra 2022

“V iskanju smisla je privlačna, celostna in prijetna izkušnja, ki tolaži in spodbuja obiskovalca, da za nami odraščajo razmišljujoči posamezniki, ki jim ni mar le zase, temveč tudi za bližnje.”     V svetovjih iskanja, kritika Kaja Novosel, Portal Kritika Sigledal, 2. december 2022

“Naše želje so pomembnejše od nujnih potreb drugih. Ta neoliberalizem, ta samopromocija in samouresničevanje, ta jazjazjaz… to je šlo preko vseh mej. Namesto kamina je televizor, namesto družine je služba, namesto prijateljev so terapevti ali internet. Namesto igrišč in dreves so trgovski centri in luksuzna stanovanja, prazna. Mislim da je umetnost poslednji prostor svobode, kjer lahko odpiraš stališča in vprašanja, kjer se lahko dotikaš teh prikritih in nevidnih plasti tesnobe, ki legajo na nas in se nam zažirajo v pore duha. /…/ Brez umetnosti in kulture je družba brez smisla po mojem mnenju, tako kot posameznik brez ljubezni.”

Jaz jaz jaz to je šlo prek vseh mej, Barbara Pia Jenič, sprašuje Urša Krišelj Grubar Revija Jana, 29. november 2022

Mija Kramar: Trenutek, ko moraš izpustiti, Pia Prezelj, Delo, Rubrika Mlado pero, 29. november 2022

Senzorium ponuja iskanje smisla, najava dogodka Dnevnik 21. november

V iskanju smisla, Kulturni bazar, najava

V iskanju smisla, Sigledal portal, objave o dogodku

IZBRANE REFLEKSIJE OBISKOVALCEV

• Občutek, da v tej razčlovečeni družbi nisem s svojimi občutki sama. Samo govorimo ne o tem. Ne poznam sosedov, kaj je skupnost so me danes spomnili. Lepo, tole bo še dolgo odmevalo…
• Prvič sem na taki predstavi in moram priznati, da so občutki neverjetni. Skozi vaše zgodbe, se človek zamisli, koliko se je svet v kratkem času spremenil – na slabše. Vrednote , kot so spoštovanje, solidarnost, ljubezen, izginjajo iz sveta. Razen, če se ne zgodi nekaj prelomnega, se naši civilizaciji ne kaže nič dobrega.
• Najbolj relatiable predstava, ki sem jo gledal. Povezava preteklosti prihodnosti in sedanjosti združena z nostalgijo in skrbjo. Lovro: Brezbrižnost se po mojem mnenju v zlo spremeni, ko se um zaveda da so z dejanji lahko oškodovana tvoja čustva in jih iz dela zavestno umakneš.
• Ali živim polno in izpopolnjeno? Ali sem našla svoj smisel? Kaj sploh lahko spremenim, da bi bil svet lepši? Ali je treba ukrepati takoj, ko se problem pojavi in vzpostaviti dialog , da se problem reši? Noč bom namenila razmišljanju…
• Že po prvem prizoru sem vedel, da bom o predstavi razmišljal to isto noč.
• Predstava me je senzibilizirala. Ti mladi ljudje s svojimi zgodbami so bili tako iskreni in avtentični, da znajo odpreti srce in um. Teme so človeške, na koncu sem na robu solz, kot da sem šla skozi nekakšen notranji proces odpiranja. Tak občutek ne manjka le v svetu, kar so vsi, vsak na svoj način, poudarili in odprli. Tak občutek manjka tudi v gledališču. Hvala za to gledališko, človeško izkušnjo. V.
• Hvala vam za podarjen večer, za stik z globino duše in srca. Za skupnost, ki sem jo začutil.
• Pristno, tankočutno, srčno, toplo, ljubeče. Dotik človečnosti in človeškega, ki odpre srce. Polet duše v prostranstvo svobode. Hvala za predragoceno in redko izkušnjo pristnega sobivanja. Srečno vsem.
• Cenim elemente človeškosti in vključenosti v zgodbe in s tem tudi v prizore. Vse skupaj deluje blj človeško ker temelji na izmenjavanju mnenj in vtisov o svetu in družbi, mogoče se me je prav zaradi tega dotaknila na drugačen način kot večina gledaliških predstav.
• Prav vsak dan se sprašujem o natanko teh stvareh, ki ste jih danes pripovedovali. Upam, da o njih razmišlja še mnogo drugih okoli mene.
• Glede na to, da sem predstavnik starejše generacije, lahko rečem, da sem vesela, ker sem danes spoznala da obstaja upanje za ta naš svet. Vse teme, ki so jih danes odprli mladi, kažejo na to, da o tem razmišljajo veliko in da iščejo rešitve.
• Hvala čudoviti ustvarjalci te predstave, za to črvino v času in prostoru, ki me je odnesla tam, kjer si, kot kaže (ali pa si morda domišljam), vsi želimo biti. K sebi, tam kjer so odnosi iskreni, tam kjer se počutimo varne in sprejete.
• Dejansko je predstava pokazala, da je v vsakem od nas nek čustven manko, ki nas vzpodbuja k iskanju smisla – najsi so to spomini na lepe trenutke, iz preteklosti, na iskanje lepote v umetnosti ali skupnosti, v vsakem primeru se nas ta čustveni manko dotakne, prav s pomočjo senzoričnega gledališča… da na nezavedni ravni stopimo v stik s samim sabo in tem, kar nas osmišlja…
• Predstava mi je dala misliti, da v življenju marsikdaj, zamudim tiste drobne trenutke, ki sprva zgledajo malenkostni, a so v resnici ravno ti trenutki tisti, ki gradijo temelj mojega življenja in dajejo smisel moji zgodbi. Priznam, da te trenutke premalo cenim in se prepogosto niti ne zavedam, kako pomembni so.
• Izredno sem užival v vseh postajah predstave. Dotaknila se me je iskrenost in neposrednost mladih igralcev, v vsako zgodbo sem se zlahka vživel in jo primerjal s svojimi osebnimi spomini. Zelo prijetno je bilo tudi »domače« vzdušje – niti za trenutek nisem imel vtisa, da sem v »ustanovi«…
• Vsak od vas mi je postavil ogledalo predse in mi postavil pomembna vprašanja, o katerih bom še dolgo razmišljala. Ste bili kot ogromen topel intimen objem, ki me je potolažil in dal upanje, da »ljudje« še obstajajo, da nisem sama… Preplavila so me razna čustva, tudi melanholija, in bom od tukaj odšla definitivno kot spremenjena oseba. Hvala, da ste bili del mojega razvoja, del mojega življenja, del spoznavanja same sebe. Po vaši predstavi si želim bolj dati poudarek na skupnosti, ljudeh, odnosih, intimnosti, iskrenosti, človečnosti… Postaviti si bol pomembne vrednote kot jih imam zdaj.  Želim, da veste, da je to kar delate zelo pomembno.
• Odprla so se mi nova vprašanja, kaj jaz lahko naredim, kaj jaz lahko spremenim, kje lahko v družbo bolj prispevam. Hvala vam, ker je predstava narejena tako pristno in iskreno. Zelo potrebno je nekaj takega v današnji družbi. Je potrebno odpreti vrata čez katera nas je včasih strah iti, opogumiti se in narediti korak.

Število obiskovalcev je omejeno. Zato sta predhodna rezervacija in nakup vstopnic nujna. Prodaja vstopnic na mojekarte.si in prodajnih mestih v sistemu

Mojekarte.si.

Projekt je nastal ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Mladinskega centra Oton Novo Mesto

Premiera Ljubljana: 26. november 2022, Trubarjeva hiša literature Ljubljana, ob 19h in 27. november ob 11h in ob 19h

Ponovitve Novo Mesto: 25. in 26. marec ter 8. in 9. april 2023

Ponovitve Maribor, Festival Borštnikovo srečanje, Mlado gledališče 22. in 23. maj 2023

O več čutnih pristopih:

“Senzorične oblike gledališča odpirajo gledalcu mejna področja zaznavanja, ki so neznana, a hkrati privlačna in izjemno inspirativna. Če teoretičarka sodobnega gledališča Susan Broadhurst ta tip umetnosti označi kot ploden kaos in rodoviten nič, skladišče možnosti, to sami razumemo kot gledališko izkušnjo, ki tokrat skozi fenomen čuta vonja proizvede  nove, mejne entitete, ki niso ne tu ne tam, so ujete med položaji, poudarjajo telesno in htonično, eksperimentiranje. /…/ Če je senzorialno gledališče Barbare Pie Jenič nastalo kot nadaljevanje metode maga tega gledališča, kolumbijskega režiserja Enriqueja Vargasa in njegove skupne Teatro de los Sentidos, delujoče v Barceloni, se je v zadnjih dveh desetletjih razvilo v gledališče, ki občinstvu ponuja neverjetno, neuokvirjeno, avtentično zaznavo in užitke, gledališče, ki v posebni, neponovljivi izkušnji tako za gledalce kot izvajalce, povzroči spremembo njihovega zaznavanja in dojemanja resničnosti, samih sebe in drugih. Računa na sprožitev spremembe gledalčevega dojemanja resničnosti, ki se dogaja skozi estetiko čutov. Toda ta estetizirana govorica spregovarja tudi o tukaj in zdaj, naši sedanjosti, ki se ogleduje v preteklosti.” Tomaž Toporišič o senzorialnem jeziku za predstavo Dišeče skrivnosti 2021